Research Updates

Katja K. Ošljak in Aleš Črnič, University of Ljubljana

Slovenski del ekipe trenutno intenzivno analizira intervjuje oziroma jih kodira s pomočjo t. i. kodirnega lista ali kodirne sheme. To je merski inštrument, ki smo ga skupaj zasnovali sodelavke in sodelavci mednarodnega projekta Recovira z namenom, da v prepise oziroma transkripte intervjujev vstopamo s poenotenimi izhodišči za analizo. V vsaki od sodelujočih držav sicer analize opravljamo samostojno, a si tudi s pomočjo skupnih izhodišč za empirično fazo in analizo prizadevamo za medsebojno primerljivost rezultatov.

Analitično kodiranje izjav v intervjujih

Kodirnina shema za analizo poglobljenih intervjujev s predstavniki religijskih skupnosti vsebuje 6 glavnih kod oziroma kategorij, ki odražajo naše temeljne tematske interese. Na drugi ravni pa vsaka od kategorij vsebuje več kod – praviloma okrog deset, s katerimi med poglobljenim branjem označujemo ustrezne dele prepisov. Po potrebi in skladno z odprtostjo ter fleksibilnostjo te kvalitativne tematske analize pa imamo deloma tudi možnost, da v kodirno shemo dodajamo teme, ki jih osnovna kodirna shema ne predvideva, pri čemer pa te raziskovalke in raziskovalci po dogovoru umeščamo na tretji ravni oziroma jih skušamo povezovati s skupnim kodirnim sistemom. Samo delo raziskovalke-analitičarke, ki ga v Sloveniji skrbno in v večji meri samostojno opravlja študentka magistrskega študija na FDV Taja Fortuna, je s preklopi med deduktivnim in induktivnim pogledom v podatke tako še bolj razgibano.

Predstavitev dosedanjih rezultatov

Prof. dr. Aleš Črnič med predstavitvijo rezultatov.

Pred kratkim smo preliminarne ugotovitve in potek dela predstavili projektnim partnerjem in predstavnikom preučevanih religijskih skupin. Ti pa so nam v nadaljevanju konference, ki je potekala prek spleta, podali svoje poglede, pripombe in predloge. Iz Slovenije sta se poleg prof. Aleša Črniča, ki vodi raziskavo pri nas, srečanja udeležila še predstavnika Slovenske škofovske konference in Skupnosti za zavest Krišne.

Povzetek dosedanjih ugotovitev

Preliminarni rezultati, predstavljeni na videokonferenci.

Glede na dosedanje ugotovitve, vse tri religijske skupnosti prepoznavajo prednosti uporabe digitalnih medijev, obenem pa poudarjajo pomen neposrednega osebnega stika z/med verniki. Poleg tega so njihovi pripadniki v intervjujih poročali o povečanem interesu za duhovnost med obdobjem pandemije. Specifično pa predstavniki Skupnosti za zavest Krišne poročajo o povečanju števila vernikov, ki so prisotni na spletu. Islamska skupnost v tem obdobju beleži večje število vernikov različnih nacionalnosti, kar je deloma posledica migracij v Slovenijo. Rimskokatoliška cerkev, ki je ob pandemiji zaznala prepolovitev udeležbe vernikov pri obredih (Poročilo Slovenske škofovske konference iz leta 2020), se trudi privabiti vernike nazaj v cerkve in se pri tem poslužuje tudi digitalnih medijev.

Prva slovenska študija primera se osredotoča na Rimskokatoliško cerkev, največjo religijsko skupnost v Sloveniji. V času pandemije se je Rimskokatoliška skupnost hitro prilagodila novim razmeram. Na različnih spletnih platformah, kot so župnijska spletna mesta, Facebook in drugi družbeni mediji, so izvajali prenose maš iz določenih župnij. Pri tem so lahko uporabljali tudi napredne pristope in profesionalno opremo. Poleg tega se je okrepilo oblikovanje t. i. novih digitalnih avtoritet ali vplivnežev, ki so prek interneta še bolj intenzivno komunicirali s svojim občinstvom in širšo javnostjo.

Islamska skupnost v Sloveniji je manjšinska, vendar družbeno uveljavljena religijska skupnost. Večino članov sestavljajo priseljenci iz Bosne in Hercegovine, ki so šele leta 2020 pridobili prvo džamijo v Sloveniji, a žal tik pred zaprtjem javnega življenja zaradi pandemije. Komunikacija Slovenske islamske skupnosti na spletu je izredno formalna in zadržana, kar morda namiguje na namero, da se prepreči morebitno razmnoževanje in širjenje obstoječih predsodkov proti skupnosti. Hkrati odgovori članov skupnosti v intervjujih razkrivajo neko distanco do uporabe digitalnih medijev v povezavi z religijskim življenjem.

Tretja študija primera zajema pri nas mlajšo religijsko manjšino Združenje za zavest Krišne (Hare Krišna), ki se je izkazala za najbolj digitalizirano med tremi obravnavanimi religijskimi skupnostmi. Eden od razlogov za to bi lahko bilo dejstvo, da gre za novo religijsko gibanje, ki je značilno organizirano "od spodaj navzgor". Uporaba novih orodij in digitalnih medijev jim je omogočila širjenje skupnostnih vsebin, obredov in drugih dogodkov tudi v obdobju po pandemiji, s čimer so dosegli več pripadnikov tudi iz bolj oddaljenih lokacij.