Prvi rezultati analiz poglobljenih pogovorov s predstavniki religijskih skupnosti v Sloveniji

Katja K. Ošljak in Aleš Črnič, University of Ljubljana

Slovenski del ekipe trenutno intenzivno analizira intervjuje oziroma jih kodira s pomočjo t. i. kodirnega lista ali kodirne sheme. To je merski inštrument, ki smo ga skupaj zasnovali sodelavke in sodelavci mednarodnega projekta Recovira z namenom, da v prepise oziroma transkripte intervjujev vstopamo s poenotenimi izhodišči za analizo. V vsaki od sodelujočih držav sicer analize opravljamo samostojno, a si tudi s pomočjo skupnih izhodišč za empirično fazo in analizo prizadevamo za medsebojno primerljivost rezultatov.

Analitično kodiranje izjav v intervjujih

Kodirnina shema za analizo poglobljenih intervjujev s predstavniki religijskih skupnosti vsebuje 6 glavnih kod oziroma kategorij, ki odražajo naše temeljne tematske interese. Na drugi ravni pa vsaka od kategorij vsebuje več kod – praviloma okrog deset, s katerimi med poglobljenim branjem označujemo ustrezne dele prepisov. Po potrebi in skladno z odprtostjo ter fleksibilnostjo te kvalitativne tematske analize pa imamo deloma tudi možnost, da v kodirno shemo dodajamo teme, ki jih osnovna kodirna shema ne predvideva, pri čemer pa te raziskovalke in raziskovalci po dogovoru umeščamo na tretji ravni oziroma jih skušamo povezovati s skupnim kodirnim sistemom. Samo delo raziskovalke-analitičarke, ki ga v Sloveniji skrbno in v večji meri samostojno opravlja študentka magistrskega študija na FDV Taja Fortuna, je s preklopi med deduktivnim in induktivnim pogledom v podatke tako še bolj razgibano.

Predstavitev dosedanjih rezultatov

Prof. dr. Aleš Črnič med predstavitvijo rezultatov.

Pred kratkim smo preliminarne ugotovitve in potek dela predstavili projektnim partnerjem in predstavnikom preučevanih religijskih skupin. Ti pa so nam v nadaljevanju konference, ki je potekala prek spleta, podali svoje poglede, pripombe in predloge. Iz Slovenije sta se poleg prof. Aleša Črniča, ki vodi raziskavo pri nas, srečanja udeležila še predstavnika Slovenske škofovske konference in Skupnosti za zavest Krišne.

Povzetek dosedanjih ugotovitev

Preliminarni rezultati, predstavljeni na videokonferenci.

Glede na dosedanje ugotovitve, vse tri religijske skupnosti prepoznavajo prednosti uporabe digitalnih medijev, obenem pa poudarjajo pomen neposrednega osebnega stika z/med verniki. Poleg tega so njihovi pripadniki v intervjujih poročali o povečanem interesu za duhovnost med obdobjem pandemije. Specifično pa predstavniki Skupnosti za zavest Krišne poročajo o povečanju števila vernikov, ki so prisotni na spletu. Islamska skupnost v tem obdobju beleži večje število vernikov različnih nacionalnosti, kar je deloma posledica migracij v Slovenijo. Rimskokatoliška cerkev, ki je ob pandemiji zaznala prepolovitev udeležbe vernikov pri obredih (Poročilo Slovenske škofovske konference iz leta 2020), se trudi privabiti vernike nazaj v cerkve in se pri tem poslužuje tudi digitalnih medijev.

Prva slovenska študija primera se osredotoča na Rimskokatoliško cerkev, največjo religijsko skupnost v Sloveniji. V času pandemije se je Rimskokatoliška skupnost hitro prilagodila novim razmeram. Na različnih spletnih platformah, kot so župnijska spletna mesta, Facebook in drugi družbeni mediji, so izvajali prenose maš iz določenih župnij. Pri tem so lahko uporabljali tudi napredne pristope in profesionalno opremo. Poleg tega se je okrepilo oblikovanje t. i. novih digitalnih avtoritet ali vplivnežev, ki so prek interneta še bolj intenzivno komunicirali s svojim občinstvom in širšo javnostjo.

Islamska skupnost v Sloveniji je manjšinska, vendar družbeno uveljavljena religijska skupnost. Večino članov sestavljajo priseljenci iz Bosne in Hercegovine, ki so šele leta 2020 pridobili prvo džamijo v Sloveniji, a žal tik pred zaprtjem javnega življenja zaradi pandemije. Komunikacija Slovenske islamske skupnosti na spletu je izredno formalna in zadržana, kar morda namiguje na namero, da se prepreči morebitno razmnoževanje in širjenje obstoječih predsodkov proti skupnosti. Hkrati odgovori članov skupnosti v intervjujih razkrivajo neko distanco do uporabe digitalnih medijev v povezavi z religijskim življenjem.

Tretja študija primera zajema pri nas mlajšo religijsko manjšino Združenje za zavest Krišne (Hare Krišna), ki se je izkazala za najbolj digitalizirano med tremi obravnavanimi religijskimi skupnostmi. Eden od razlogov za to bi lahko bilo dejstvo, da gre za novo religijsko gibanje, ki je značilno organizirano “od spodaj navzgor”. Uporaba novih orodij in digitalnih medijev jim je omogočila širjenje skupnostnih vsebin, obredov in drugih dogodkov tudi v obdobju po pandemiji, s čimer so dosegli več pripadnikov tudi iz bolj oddaljenih lokacij.

Spremembe v slovenskih religijskih skupnostih po pandemični izkušnji

Katja K. Ošljak and Simona Kuntarič Zupanc, Researchers, University of Ljubljana

V začetku septembra se je slovenska ekipa projekta Recovira udeležila 20. konference Evropskega religiološkega združenja (European Association for the Study of Religions, krajše EASR). Skupaj s sodelavkami in sodelavci projekta Recovira smo sodelovali na panelu Religijske skupnosti v virtualni dobi in predstavili preliminarne rezultate mednarodne raziskave, ki jo financira konzorcij CHANSE. S kombinacijo netnografije, terenskih opazovanj in intervjujev z različnimi kategorijami pripadnikov izbranih skupnosti projekt sistematično preučuje, kako verniki sprejemajo nove načine digitalnega komuniciranja, razmerje med uradnimi smernicami (nacionalnimi in mednarodnimi) posamezne religijske skupnosti in kako jih sprejemajo člani v svojem vsakdanjem religijskem življenju.

Caption: Aleš Črnič je v uvodu pojasnil specifike slovenske študije

Aleš Črnič je v uvodu pojasnil specifike slovenske študije

Slovenske rezultate sta predstavljala Aleš Črnič in Simona Kuntarič Zupanc, njun prispevek pa je osvetljeval spremembe, ki jih doživljajo lokalne religijske skupnosti po pandemični izkušnji, ki je pospešila uporabo digitalnih medijev tudi na področju religije. V predstavitvi sta se osredotočila na pospešeno udomačevanje digitalnih tehnologij znotraj treh različnih verskih skupnosti v Sloveniji skozi tri študije primerov: 1) tradicionalna in prevladujoča rimskokatoliška cerkev, 2) manjšinska a uveljavljena islamska skupnost ter 3) manjša, novejša in manj uveljavljena skupnost Hare Krišna. Aleš in Simona sta predstavila začetne ugotovitve, na podlagi katerih bomo skozi nadaljnje analize skušali prispevati k razumevanju kompleksnih sprememb na področju religije od pandemije dalje s posebnim poudarkom na sprejemanju oziroma vključevanju digitalnih medijev in komuniciranja. Prvi rezultati na podlagi študij primerov kažejo, da so za vodstva religijskih ustanov digitalni mediji med pandemijo postali most do njihovih skupnosti, po covidu pa jih lahko nekateri razumejo celo kot grožnjo, ki bi vernike oddaljila od pristnega religioznega in skupnostnega življenja.

Caption: Simona Kuntarič Zupanc je predstavila fenomen novih digitalnih avtoritet znotraj religijskih skupnosti.

Simona Kuntarič Zupanc je predstavila fenomen novih digitalnih avtoritet znotraj religijskih skupnosti.

Rimskokatoliška skupnost

Prva študija primera obravnava tradicionalno prevladujočo Rimskokatoliško cerkev, ki je tudi največja slovenska religijska skupnost in zaradi svojega dosega tudi najbolj demografsko pestra. Rimskokatoliška skupnost se je med pandemijo hitro prilagodila novim razmeram. Na številnih spletnih naslovih, kot so župnijska spletna mesta, Facebook in drugi družbeni mediji, so denimo predvajali prenose maš iz nekaterih župnij, pri čemer so uporabljali tudi profesionalizirane pristope in naprednejše naprave. Pospešek pa je prav tako dobilo formiranje t. i. novih digitalnih avtoritet oziroma vplivnežev, ki so prek interneta pričeli še intenzivneje nagovarjati svoja občinstva in občestvo.

Islamska skupnost

Islamska skupnost je manjšinska, a uveljavljena religijska skupnost v Sloveniji. Večino skupnosti sestavljajo priseljenci iz Bosne in Hercegovine, ki pa so v Sloveniji dobili prvo džamijo šele leta 2020 in to tik pred zaprtjem javnega življenja zaradi pandemije. Spletno komuniciranje Slovenske islamske skupnosti je izjemno formalno in zadržano – kot nakazujejo podatki tudi z namenom, da ne bi omogočali dodatnega prostora za reprodukcijo in širjenje obstoječih predsodkov zoper skupnost. Poleg tega odgovori intervjuvank in intervjuvancev razkrivajo distanco članov in članic skupnosti do uporabe digitalnih medijev v povezavi z religijskim življenjem.

Skupnost za zavest Krišne

S tretjo študijo primera proučujemo manj uveljavljeno novejšo religijsko manjšino Mednarodnega združenja za zavest Krišne (Hare Krišna), ki se je izkazala kot najbolj digitalizirana med tremi opazovanimi religijskimi skupnostmi. Razlog zato bi med drugim lahko iskali tudi v dejstvu, da gre za novo religijsko gibanje, za katerega je značilna organizacijska struktura »od spodaj navzgor«. Nova orodja oziroma digitalni mediji so jim omogočili, da tudi v postpandemičnem obdobju več skupnostne vsebine, obredja in drugih dogodkov doseže več pripadnikov tudi iz bolj oddaljenih krajev.

Med medijsko posredovanim in neposrednim stikom

Vse tri religijske skupnosti prepoznavajo prednosti uporabe digitalnih medijev, obenem pa poudarjajo pomen neposrednega osebnega stika. Poleg tega so njihovi pripadniki v intervjujih poročali o povečanem interesu za duhovnost med obdobjem pandemije. Specifično pa predstavniki Skupnosti za zavest Krišne poročajo o povečanju števila vernikov, ki so prisotni na spletu. Islamska skupnost v tem obdobju beleži večje število vernikov različnih nacionalnosti, kar je deloma posledica migracij v Slovenijo. Rimskokatoliška cerkev, ki je ob pandemiji zaznala prepolovitev udeležbe vernikov pri obredih (Poročilo Slovenske škofovske konference iz leta 2020), se trudi privabiti vernike nazaj v cerkve in se pri tem poslužuje tudi digitalnih medijev.

This site is registered on wpml.org as a development site.